Prva vožnja po drugem tiru: “Stal bo še nekoliko manj, kot smo predvideli”

V Kopru so danes z dogodkom, na katerem sta bila tudi premier Robert Golob in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, obeležili prevoznost proge drugega tira med Divačo in Koprom. Prejšnji teden so izvajalci del vezali še zadnje tire največjega infrastrukturnega projekta pri nas s tremi viadukti in petimi predori in tako omogočili vožnjo z vlakom po celotni 27-kilometrski trasi.

Premier Golob je poudaril pomembnost vlaganja v domače znanje. Kot je dejal, je slovenska stroka sama projektirala drugi tir. Gradbena operativa, ki je najprej sodelovala s tujimi partnerji, pa je nase prevzela tudi del, ko je turški partner “klecnil pod finančnimi bremeni”.

Generalni direktor družbe 2TDK Matej Oset pa je poudaril pomen proge za Luko Koper in za povezave po Evropi, kar po njegovem povečuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in mu dodaja vrednost v višini 150 milijonov evrov na leto.

Vlaki še ne bodo vozili

Današnji dogodek sicer ne pomeni začetka uporabe proge, saj se je časovnica projekta zamaknila.

Leta 2023 noveliran investicijski program je predvidel izgradnjo drugega tira do konca leta 2025. V začetku lanskega leta je bil nato z aneksom k pogodbi za drugi sklop del (gradnjo predorov) projekt podaljšan do konca marca letos.

Lani poleti pa je družba 2TDK, ki vodi projekt izgradnje drugega tira, z izvajalci tretjega sklopa del (ta zajema izvedbo tirov in tirnih naprav, voznega omrežja, telekomunikacijskih naprav, video in varnostnega sistema, vgradnjo strojne in elektro opreme, napajanja in drugo) sklenila aneks, v katerem je kot novi rok za dokončanje del naveden 5. september 2026.

Razlog za časovni zamik so kraški pojavi, ki so terjali spremembe konstrukcije objektov, in tudi težave turškega izvajalca Yapi Merkezi, ki je spomladi lani močno zmanjšal svojo vlogo pri projektu (več o tem v nadaljevanju).

Znotraj finančnega načrta

Kljub časovnemu podaljšanju je projekt po zagotovilih pristojnih po petih letih gradnje ostal znotraj finančnega okvirja, ki je predvidel, da bo izgradnja tira stala 1,1 milijarde evrov. Pri tem dodajmo, da je gradnja potekala v času koronakrize in energetske krize, ki ju je zaznamoval znaten dvig stroška materialov, energentov, dela. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob tem poudarila, da je strošek izgradnje še nekoliko nižji, kot je bilo predvideno, saj je bil ocenjen na 1.150 milijonov evrov, dejansko pa bo po njenih besedah stal 1.109 milijonov evrov.

Država je 389 milijonov evrov, torej več kot tretjino cene, financirala z nepovratnimi evropskimi sredstvi.

Bratuše je med drugim tudi dejala, da bo po izgradnji drugega tira sledila gradnja vzporednega tira, ki bo še izboljšal pretočnost in razbremenil prebivalce ob progi, obstoječo progo bodo spremenili v kolesarsko povezavo.

Več vlakov, krajši potovalni čas

Milijardni projekt naj bi prinesel številne koristi logistični panogi.

1. Povečanje zmogljivosti

Zmogljivost proge (obstoječega in drugega tira) se bo z dosedanjih 90 vlakov na dan povečala na 212 vlakov na dan. To pomeni okoli 24 milijonov ton dodatnih zmogljivosti za pretovor na leto (skupaj bo po novem okoli 36,9 milijona ton zmogljivosti).

Oktobra 2024 je državni zbor sprejel novelo zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, ki poleg enotirne proge omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. Tri petine tega je že zgrajenega, saj so trije najdaljši predori na trasi zgrajeni s servisnimi cevmi, ki bodo služile kot trasa vzporedne proge, je navedeno na spletni strani 2TDK.

Za preostanek mora 2TDK dobiti gradbeno dovoljenje. Vsi trije tiri bodo omogočali prevoz 252 vlakov dnevno.

2. Večja hitrost vlakov in skrajšanje potovalnega časa

Potniški vlaki bodo lahko vozili do 160 kilometrov na uro, potovalni čas, ki je prej trajal 45 minut, pa se bo skrajšal na 17 minut. Tovorni vlaki bodo lahko vozili do 120 kilometrov na uro. Potovalni čas pa se skrajšuje s 100 na 30 minut.

3. Večja konkurenčnost Luke Koper

Koprsko, tržaško in reško pristanišče so zaradi krajšega potovalnega časa zanimiva za čezoceanski tovor, zlasti tistega, ki prihaja iz Azije prek Sueza. Ta do severnojadranskih pristanišč prispe približno teden dni prej kot do konkurenčnih severnoevropskih pristanišč, kot sta Rotterdam in Antwerpen, piše na strani 2TDK.

Izgradnja drugega tira pomeni boljšo zaledno infrastrukturo in s tem večjo konkurenčnost Luke Koper.

4. Razbremenitev cestnega prometa

Povečanje železniških zmogljivosti naj bi zmanjšalo število tovornjakov na cestah zaradi preusmeritve tovora. “Dodatnih sto vlakov bo pomenilo šest tisoč tovornjakov na cestah manj,” je na dogodku povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. To je dobra novica za voznike, ki so zadnja leta (predvsem poleti) ostajali v zastojih na primorski avtocesti.

Mes je dodal, da potnikom ta tir skrajša potovalni čas iz Ljubljane do Kopra za pol ure na dve uri. Županja Divače Alenka Štrucl Dovgan se ob tem nadeja več turistov, ki prihajajo z vlakom.

Turki dolžni državi in slovenskim podjetjem

Petletna gradnja drugega tira ni potekala brez zapletov. Tako je v začetku lanskega leta Kolektor na državno inženirsko družbo DRI in 2TDK naslovil kar 350-milijonski zahtevek za povračilo stroškov zaradi ustavitve del v letu 2021, ki je bila posledica zamud pri izvedbi del viadukta Glinščica. To bi pomenilo podražitev projekta za tretjino; investicijska vrednost je, kot omenjeno, 1,1 milijarde evrov. DRI in 2TDK sta zahtevek označila za neutemeljen in ga zavrnila. Kolektor naj potem ne bi več poskušal z novimi zahtevki.

So pa že lani februarja sledila prva medijska poročanja, da Kolektorjev pogodbeni partner pri gradnji drugega tira, turški Yapi Merkezi, “zapušča projekt drugi tir”. Na ministrstvu, ki ga vodi Bratušek, in v 2TDK so sprva to zanikali, a marca je nato Yapi Merkezi potrdil, da zmanjšuje dela na projektu ter jih (v glavnini) predaja Kolektorju. Kot smo pisali, so se delavci turškega podjetja znašli v negotovosti in z zamudo prejemali plače. Obe podjetji Turkov pri nas še delujeta, imata pa blokirane bančne račune in visok davčni dolg.

Slovenska stran je kot razlog za težave Yapi Merkezija ves čas navajala finančne izzive matične turške družbe zaradi projektov v Afriki. Turki pa so v začetku tega leta Sloveniji poslali dopis, v katerem za težave krivijo tudi vlado, in priložili 330-milijonski odškodninski zahtevek. Vladajoči so očitke zanikali.

Turki naj bi še vedno dolgovali denar slovenskim podjetjem, a natančen znesek ni znan. Necenzurirano.si je denimo lani poročal, da naj bi šlo za kar 20 milijonov evrov, ministrica Bratušek pa je takrat v državnem zboru govorila o milijonu evrov dolga do 10 podizvajalcev in kot vir podatkov navajala 2TDK. A ko smo želeli podatek preveriti, so nas na njenem ministrstvu preusmerili na 2TDK, tam pa so nam zatrdili, da podatkov o neporavnanih obveznostih turškega partnerja do podizvajalcev nimajo.